Koliko več zemlje je potrebno za širitev obnovljivih virov energije v Evropi?
Evropa lahko do leta 2040 doseže podnebno nevtralnost s širjenjem obnovljivih virov energije, ne da bi zavzela veliko zemljišča. Po poročilu Evropske komisije je potrebnih le 2,2 % površine Evropske unije za vse potrebne projekte sončne in vetrne energije, ki bodo postopoma nadomestili fosilna goriva in jedrsko energijo.
Razširitev obnovljivih virov energije je ključnega pomena za doseganje ogljične nevtralnosti in blažitev učinkov podnebnih sprememb. Vendar pa je zahteva po zemljišču za postavitev teh virov zaskrbljujoča. Poročilo Evropske komisije razkriva, da je zemljišče, potrebno za proizvodnjo dovolj sončne energije v Evropi, le 0,05 % celotne površine EU. To pomeni, da je potrebnih le 8 000 kvadratnih kilometrov zemlje za namestitev dovolj sončnih kolektorjev za proizvodnjo vse električne energije, porabljene v Evropi.
Vetrna energija zahteva nekaj več zemlje, a še vedno premalo. Zemljišče, potrebno za vetrno turbino, vključno z dostopno cesto, transformatorsko postajo in drugimi objekti, je približno {{0}}.02 do 0,05 hektarja na instalirani megavat (MW). To pomeni, da vetrna turbina z močjo 2 MW zahteva površino približno 0,1 hektarja. To pomeni le 10000 kvadratnih kilometrov zemlje za vse evropske potrebe po vetrni energiji.
Poleg tega se lahko projekti obnovljivih virov energije umeščajo na zemljišča, ki imajo več namenov, brez pomembnega vpliva na njihovo drugo uporabo. Na primer, vetrne turbine je mogoče namestiti na kmetijska zemljišča, saj se kmetijske dejavnosti še vedno lahko izvajajo. Namestitev sončnih kolektorjev na strehah lahko tudi bistveno zmanjša potrebo po zemljiščih za solarne projekte.
Podeželje je najprimernejše za namestitev sončne energije iz več razlogov. Prvič, podeželska območja imajo ogromna območja neuporabljenih zemljišč, ki jih je mogoče uporabiti za instalacije sončnih kolektorjev. Drugič, naprave za sončno energijo na kmetijah lahko kmetom pomagajo povečati njihov dohodek. Tretjič, podeželska območja so pogosto bolj izpostavljena soncu, zaradi česar so idealna za proizvodnjo sončne energije.
Skupno raziskovalno središče EU (JRC) je začrtalo tehnični potencial in primernost zemljišč za uvedbo obnovljivih virov energije v državah EU v skladu z merili trajnosti, namenjenimi ohranjanju biotske raznovrstnosti in kmetijstva.
Njihova merila izključujejo območja z bogato biotsko raznovrstnostjo in naravne rezervate kot primerna mesta za uvedbo OVE, namesto tega dajejo prednost pozidanim in umetnim površinam ter degradiranim zemljiščem z omejenimi možnostmi za kmetijstvo. V skladu s priporočili EU območja, ki so opredeljena kot primerna za zemljiško intenzivno uporabo obnovljivih virov energije, med drugimi zavarovanimi območji izključujejo območja Natura 2000, ključna območja biotske raznovrstnosti in ptic ter naravne kmetije visoke vrednosti.
Kmetijska zemljišča so bila ocenjena kot neprimerna za uporabo obnovljivih virov energije. Kot primerna so bila izbrana samo obdelovalna zemljišča, mešani posevki in živinorejski sistemi, ki so že v napredni fazi erozije in kažejo nizko produktivnost ter visoko tveganje opustitve.
Skratka, Evropa lahko doseže podnebno nevtralnost do leta 2040 s širitvijo obnovljivih virov energije, ne da bi zavzela veliko zemljišča. 2,2 % zemljišč, potrebnih za projekte sončne in vetrne energije, je malo v primerjavi s potencialnimi koristmi zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Podeželska območja so najprimernejša za postavitev sončnih kolektorjev, saj imajo ogromne površine neizkoriščene zemlje, kmetom lahko zagotovijo dodaten zaslužek in so zelo izpostavljena soncu. Prehod na obnovljive vire energije je nujen, s pravilnim načrtovanjem pa ga lahko dosežemo z minimalnimi vplivi na okolje in druge rabe tal.