Razpotje evropskega PV trga leta 2026

Marca 2026 je bil uradno objavljen zakon EU o industrijskih pospeševalnikih, ki je uvedel omejitve za kitajske PV projekte in sprožil verižno reakcijo. Italijanski dražbeni stroški so narasli za 17 %, evropska instalirana zmogljivost se je prvič v desetletju zmanjšala, obsežen izpad električne energije na Iberskem polotoku pa je sprožil alarm-kako uravnotežiti zaščito industrije in energetski prehod?

Ključne besede: evropski energetski prehod, uvozne omejitve PV, Zakon o industrijskih pospeševalnikih, kitajski PV moduli, zahteve po domači vsebini, neto-ničelni cilj, stabilnost omrežja, stopnja uvajanja shranjevanja energije

Leto 2025 bo prelomno leto za evropsko solarno industrijo, polno nasprotij.

Po eni strani je EU objavila, da je dosegla svoj cilj fotovoltaičnih (PV) instalacij 400 GW pred rokom, s čimer je skupna instalirana zmogljivost dosegla 406 GW. Po drugi strani pa se pojavlja nevaren signal-prvič po letu 2016 bodo letne solarne instalacije v Evropi iz leta-v-leto upadale, s 65,6 GW leta 2024 na 65,1 GW leta 2025. Bolj zaskrbljujoče je, da se pričakuje, da se bo ta padajoči trend nadaljeval do leta 2027, zaradi česar bo cilj 750 GW za 2030 vse bolj oddaljeno.

V tem kritičnem trenutku, 4. marca 2026, je Evropska komisija uradno objavila Zakon o industrijskih pospeševalnikih (IAA), ki predlaga izvajanje politike »Made in the EU First« pri javnih naročilih in finančno podprtih projektih s strogimi zahtevami glede lokalne vsebine. Kitajska je izrecno izključena s seznama "zaupanja vrednih partnerjev".

Ko »pospeševalec« energetske tranzicije naleti na »zavore« industrijskega protekcionizma, je Evropa na razpotju, kjer mora sprejeti ključno odločitev.

Tržni premik: od širitve do strukturne prilagoditve

1. Tri gonilne sile za prvim upadom nameščene zmogljivosti

Krčenje evropskega fotonapetostnega trga leta 2025 ni naključje. Po podatkih SolarPower Europe se je stanovanjski fotonapetostni trg dramatično zmanjšal in padel z 28 % novih naprav leta 2023 na 14 % leta 2025. Ta sprememba je posledica kombinacije dejavnikov:

Prvič, znižanje subvencij. V obdobju po-energetski krizi so države krčile programe podpore stanovanjskim streham. Umik politik podpore v državah, kot je Italija, je neposredno povzročil močno krčenje njihovih stanovanjskih trgov.

Drugič, visoki stroški financiranja. Višji stroški zadolževanja in zaostreni kreditni pogoji zavirajo razvoj projektov.

Tretjič, ozka grla pri absorpciji omrežja. Ogromen izpad električne energije na Iberskem polotoku 28. aprila 2025 je služil kot-klic-zaradi penetracije obnovljive energije, ki je presegla 40 %, in nezadostne vztrajnosti omrežja sta Španija in Portugalska doživeli takojšnjo izgubo približno 15 GW moči, kar predstavlja 60 % njune skupne obremenitve.

2. Premik cikla od "hitre namestitve" do "zmanjšanja zalog"

Podatki SMM kažejo, da je evropski fotovoltaični trg doživel popoln cikel "kopičenja zalog-praznitve-ponovnega uravnoteženja":

2024: Nenehno kopičenje zalog: Zaloge so se povzpele s približno 25 GW na začetku leta na zgodovinski vrh nad 50 GW novembra.

Prva polovica leta 2025: globoko zmanjšanje zalog: do junija so zaloge padle na najnižjo letno vrednost približno 30 GW, pri čemer so distributerji znatno zmanjšali nove nakupe.

Druga polovica leta 2025: nihanje in prilagajanje: zaloge so ostale okoli 33 GW in trg je vstopil v-pravočasno-način nakupa.

To pomeni, da "ekstenzivni" model rasti, ki temelji izključno na izvozu modulov, v Evropi ni več vzdržen.

Sprememba politike: Zakon o industrijskih pospeševalnikih uradno stopi v veljavo

1. Temeljne določbe zakona

4. marca 2026 je bil Zakon o industrijskih pospeševalnikih po številnih zamudah končno objavljen. Njegova osnovna vsebina vključuje:

Mejne vrednosti za javna naročila: obvezne zahteve za »izdelano v EU« veljajo za strateške industrije, kot so jeklarstvo, cement, aluminij in avtomobili, in jih je mogoče razširiti na energetsko-intenzivne industrije, kot je kemična.

Pogoji dostopa do naložbe: Za velike projekte z eno naložbo, ki presega 100 milijonov EUR v strateških panogah EU, če ena tretja država predstavlja več kot 40 % svetovne proizvodne zmogljivosti, je treba izvajati prenos tehnologije in znanja, izpolnjevati je treba zahteve lokalne proizvodnje in delež lokalnih zaposlenih v EU ne sme biti manjši od 50 %. Ta določba je namenjena predvsem Kitajski-na štirih glavnih področjih, kot so baterije, električna vozila, fotovoltaika in ključne surovine, pri čemer globalna proizvodna zmogljivost Kitajske predstavlja več kot 40 % na vsakem.

Sistem ekskluzivnosti »zaupanja vrednega partnerja«: Obravnava »enakovredno poreklu iz EU« je odobrena samo državam, ki so podpisale sporazume o prosti trgovini z EU ali so pogodbenice sporazuma o vladnih naročilih; Kitajske ni na tem seznamu.

2. Notranja nesoglasja in zunanji spori

Po objavi predloga zakona je nasprotovanje še naraščalo.

Znotraj EU Francija izrecno podpira predlog zakona, vendar je večina držav članic, vključno z Nemčijo, Švedsko, Češko, Estonijo, Finsko in Nizozemsko, izrazila pomisleke. Nemški kancler Merz je javno kritiziral najnižji odstotni prag za "Made in EU" in poudaril, da je treba preferencialno obravnavo za domače blago uporabiti le kot "skrajno možnost". Nemško združenje avtomobilske industrije je opozorilo, da predlog zakona na silo lomi globalno dobavno verigo in odstopa od osnovne usmeritve zmanjšanja bremen in povečanja učinkovitosti. Ola Källenius, predsednik upravnega odbora Mercedes-Benza, je odkrito izjavil: »Protekcionistični ukrepi so enaki 'prerezu industrijskega ekosistema z motorno žago', kar na koncu sproži verižno reakcijo naraščajočih cen, krčenja trgov in trgovinskih povračilnih ukrepov.«

Na mednarodni ravni so Velika Britanija, Japonska in Kanada izrazile resno nezadovoljstvo. Kitajsko ministrstvo za trgovino je 6. izjavilo, da "protekcionizem ne more povečati konkurenčnosti; odprtost in sodelovanje sta prava pot do razvoja," in da zadevne klavzule domnevno kršijo-načelo-nacije z največjimi ugodnostmi (MFN).

Omeniti velja, da tudi znotraj Evropske komisije obstajajo delitve: Ségolène, pristojna za industrijske zadeve, zagovarja stroga pravila, Šefčovič, pristojen za trgovino, pa bolj odprt pristop. Predlog zakona je treba še dokončno oblikovati s posvetovanji med Evropskim parlamentom in državami članicami EU, njegova vsebina pa bo morda še predmet precejšnjih prilagoditev.

Italija opozarja: visoki stroški protekcionizma

Italija postaja "vodilni indikator" za opazovanje posledic uvoznih omejitev.

1. "Šok" dražbenega trga

Na dražbah fotovoltaike v okviru spodbujevalnega mehanizma FerX so projekti, ki izrecno prepovedujejo uporabo kitajskih modulov, celic in pretvornikov, zabeležili močan padec zmagovalnih ponudb za več kot 85 % v primerjavi s prejšnjim krogom. Zmagovalne ponudbene cene za preživele projekte so se zvišale za 17,6 %.

Analitiki ING so v svojem poročilu »2026 Energy Outlook« zapisali: »Decembra 2025 je Italija postala prva država EU, ki je kitajskim modulom, celicam in pretvornikom prepovedala sodelovanje na dražbah fotovoltaike. Pričakuje se, da bodo leta 2026 druge države članice uvedle podobna pravila-bodisi popolnoma prepovedale kitajske module ali dale prednost nakupu modulov, izdelanih v EU-. Čeprav ti ukrepi podpirajo domačo proizvodnjo, za uresničitev koristi bo potreben čas."

2. Domača proizvodna zmogljivost je nezadostna

Glavna težava je v neravnovesju ponudbe-povpraševanja. Trenutno je evropska domača fotovoltaična proizvodna zmogljivost le približno 10 GW/leto, medtem ko cilj namestitve 700 GW do leta 2030 pomeni povprečno letno povpraševanje nad 70 GW. Celo najbolj optimističen načrt EU predlaga le doseganje 30 GW celotne-verižne zmogljivosti do leta 2030.

Evropsko-izdelani moduli so 30-50 % dražji od uvoženih izdelkov. ING opozarja: »Kratkoročna opustitev poceni izdelkov iz Kitajske-Kitajska predstavlja 98 % uvoza solarnih panelov v EU – bi lahko zvišala stroške, motila sodelovanje dobaviteljev in upočasnila namestitev.«

Izzivi preoblikovanja: Stabilnost omrežja in porast shranjevanja energije

1. Omejevanje zmanjšuje donos

Podatki z grškega trga razkrivajo izzive, s katerimi se soočajo čiste fotovoltaične (PV) elektrarne. Po podatkih grškega združenja proizvajalcev fotovoltaike je omejitev leta 2025 dosegla 1,85 TWh, kar je desetkratno povečanje iz leta--v leto, predvsem v obdobju največje proizvodnje električne energije od 9.00 do 16.00. Ta ne-tehnična izguba električne energije neposredno zniža notranjo stopnjo donosa (IRR) projektov in nekateri obstoječi projekti ne morejo več pokriti stroškov financiranja, zaradi česar so finančne institucije poostrile posojanje čistim PV projektom.

2. Shranjevanje energije: od neobveznega do nujnega

Evropski trg z električno energijo se sooča z neusklajenostjo med konično proizvodnjo fotovoltaične energije in koničnim povpraševanjem po električni energiji, kar ima za posledico opoldanski presežek električne energije in pogoste negativne cene električne energije. Zaradi tržnih cenovnih mehanizmov povpraševanje po shranjevanju energije hitro narašča.

Po podatkih Mednarodne agencije za energijo se bodo nove zmogljivosti za shranjevanje energije v Evropi leta 2025 približale 30 GWh, kar je 39-odstotno-{3}}letno povečanje; med katerimi se bo velika{5}}zmogljivost shranjevanja energije v Nemčiji povečala za 180 %. Podatki EUPD Research kažejo, da bo zmogljivost shranjevanja energije v baterijah v Evropi leta 2025 presegla 29 GWh, kar je-{11}}letno povečanje za več kot 36 %.

Tržni fokus se preusmerja s preprostih fotonapetostnih modulov na sistemske{0}}izdelke, ki združujejo fotovoltaiko, shranjevanje energije in virtualne vmesnike elektrarn. Sredstva s prilagodljivimi zmožnostmi prilagajanja in zmožnostjo odzivanja na navodila dispečiranja omrežja bodo ostala konkurenčna na promptnem trgu električne energije, medtem ko čisti fotonapetostni projekti brez zmogljivosti prilagajanja tvegajo, da jih bo trg izločil.

Ravnovesje: Iskanje tretje poti

Soočena z dilemo "zaščite proizvodnje" proti "zaščiti transformacije", potrebuje EU bolj postopno zasnovo politike.

Najprej priznajte časovno razsežnost vrzeli v zmogljivosti. V prehodnem obdobju 2025–2027 je treba zahteve glede obvezne lokalizacije za ključne komponente ustrezno omiliti. Po prvi vzpostavitvi lokalne proizvodne zmogljivosti po letu 2028 je treba delež lokalnih komponent postopoma povečevati. Prisilno zapolnjevanje vrzeli v povpraševanju 70 GW z 10 GW lokalne proizvodne zmogljivosti bo samo ponovilo napake Italije.

Drugič, premaknite metode podpore s trgovinskih ovir na tehnične ovire. Povečajte subvencije za raziskave in razvoj za naslednje{1}}generacijske tehnologije baterij (heterojunkcija, perovskitni tandem), s čimer boste vzpostavili konkurenčno prednost na čelu tehnologije, namesto da bi se zanašali na zaprtje trga.

Tretjič, diverzifikacija dobavne verige ni enaka "de{0}}desinizaciji." Uvedba različnih dobaviteljev iz Indije in jugovzhodne Azije bo ustvarila več-konkurenčno krajino-, ki bo zagotovila stroškovno konkurenčnost in hkrati ublažila geopolitična tveganja.

Četrtič, infrastruktura za shranjevanje energije bi morala biti prednostna naloga politike. Namesto uvajanja številnih omejitev pri pridobivanju komponent je bolje spodbujati razvoj zmogljivosti za integracijo sistemov "fotovoltaika + shranjevanje energije", da bi odpravili resnično ozko grlo pri absorpciji omrežja.

Zakon o industrijskih pospeševalnikih je še vedno v zakonodajni reviziji, kar pušča prostor za optimizacijo politike. Vendar pa se okno priložnosti za Evropo oži-inštalirana zmogljivost naj bi se leta 2025 prvič zmanjšala, cilj do leta 2030 postaja vse bolj oddaljen, stabilnost omrežja povzroča alarm in prehod na shranjevanje energije je neizbežen.

Če dejanje na koncu postane "domači zaščitni dežnik", ki postavlja visoke zidove, ne bo zaščitil šibkega proizvodnega sektorja, temveč strmoglave stroške energije in postopno upočasnjeno preobrazbo. 17-odstotno zvišanje stroškov Italije je že služilo kot opozorilo.

Prava industrijska zaščita kuje konkurenčnost z odprtostjo; resnična energetska transformacija išče zmagovalne-rezultate s pragmatičnim sodelovanjem. Leta 2026, ki je ključna prelomnica za svetovni fotovoltaični trg, ko se od širitve obsega premakne k kakovosti in učinkovitosti, mora Evropa najti ravnovesje med industrijskimi ambicijami in realnostjo preobrazbe ter zagotoviti, da sončna energija resnično postane "motor" in ne "ozko grlo".

Viri podatkov: SMM, SolarPower Europe, EUPD Research, ING Energy Outlook 2026, Mednarodna agencija za energijo, PV Magazine, Legal Daily